Ormož je mesto pod obronki Slovenskih goric, zraslo na naravni terasi nad reko Dravo. Mesto, bogato z zgodovino, so sekale pomembne prometne poti in ravnica nad Dravo je bila poseljena že okrog leta 2100 pr. n. št.
V bronasti dobi je Ormož po pomenu, velikosti in svojevrstni urbanistični zasnovi prekašal vse sosednje kraje in bil največja naselbina v vzhodnoalpskem prostoru. Prvič se omenja listina iz leta 1273 kot Holermous. Zaradi strateškega pomena je kraj že leta 1293 dobil trške, leta 1331 pa še mestne pravice. V čast ptujskemu graščaku Frideriku, ki je Ormožu podelil mestne pravice, so ga začeli imenovati Friedau. Po glasovnih spremembah je skozi stoletja nastalo današnje ime Ormož.
Ormoški grad so začeli graditi okoli leta 1278, ko je Rudolf Habsburški dovolil Frideriku Ptujskemu, da si tu postavi grad. Po izumrtju Ptujskih gospodov v 15. stoletju je bil grad last različnih plemiških družin, danes pa grajski prostori služijo za reprezentančne potrebe Občine Ormož ter potrebe knjižnice, muzeja, radia ter nudijo zavetje arheološki in zgodovinski razstavi.
Na vzhodnem robu Mestnega trga stoji župnijska cerkev sv. Jakoba. Najstarejši del stavbe predstavlja današnja pravokotna ladja, ki pa jo je mogoče časovno opredeliti le zelo okvirno v prvo polovico ali sredino 14. stoletja. Ladja je imela najprej raven strop, ki pa so ga kasneje baročno banjasto obokali.
Ormož je znan po odlični tradicionalni kulinariki in žlahtnih vinih, ki zorijo na gričevnatih pobočjih v okolici Ormoža. Najbolj tipična in poznana prleška mesna jed je tünka. Način njene priprave je posebej zaščiten, zahteva pa posebne sestavine in pogoje. Tipične jedi iz krušne peči so pogače in gibanice z različnimi nadevi, od zaseke, ocvirkov do skute.
Obiskovalci Ormoža, ki imajo radi naravo, gibanje po svežem zraku, lepe razglede na čudovite prleške gorice, polja, travnike, gozdove in ki radi srečujejo širokosrčne ljudi, se lahko s pomočjo številnih kolesarskih, pohodniških, tematskih, invalidskih in planinskih poteh odpravijo odkrivat lepote Ormoža in okolice.
Martinovo je pomemben jesenski praznik, ki je ohranil veliko vezi s kulturno dediščino. Sveti Martin je na svoj god, 11. novembra, dobil pomembne »vinske« naloge. S tem dnem se zaključuje vinogradniško leto in njemu pripada čast, da mošt spremeni v vino. Celotno obredje, tako cerkvenega blagoslavljanja kot šegavega veseljačenja okrog krsta mošta, se je ohranilo do današnjih dni. Martinove prireditve pa so ob tem času povsod , kjer cenijo svoj izdelek.
INFO BOX
TIC Ormož (im Schloss Ormož),
Kolodvorska 9,
2270 Ormož
Torek – sobota: 9.00 - 17.00.
Nedelja in prazniki: 10.00 -14.00
V ponedeljek zaprto (informacije v muzeju)
Dodatne informacije: 00 386 2 741 53 56, tic.ormoz.grad@siol.net in www.slovenia.info/ormoz.
natisni
