GORNJA RADGONA

»Gornja Radgona – mesto ob meji, mesto sejmov in penine«

 

 

Občina Gornja Radgona leži v severovzhodni Sloveniji in vzdolž reke Mure meji na sosednjo Avstrijo.

Naravne danosti v Gornji Radgoni ponujajo aktivne počitniške programe in športna doživetja v vseh letnih časih, na reki Muri raftanje in splavarjenje,  jezera ponujajo čolnarjenje in ribištvo, razviti so kolesarjenje, tenis in pohodništvo. Posebna doživetja so v številnih vinskih kleteh in turistični vlak obiskovalce popelje med znamenitimi vinogradi. Številni mednarodni kulturni dogodki privabljajo obiskovalce z obeh strani meje.

 

Apolonijina pot: Rdečelasa Apolonija je potomka ženske, ki so jo v 18. stoletju v Gornji Radgoni obsodili čarovništva. In to zgolj zato, ker je zdravila ljudi in živali z zelišči in znala iz enake količine mleka pridelati več masla kot ostale kmetice. Zmerom se rada vrača. Čeprav je veliko poti, ki so primerne za kolesarjenje ali pohodništvo, se na ogled najraje poda s turističnim vlakcem. Pohajkovanja znajo namreč čarovnice hudo izčrpati, pa čeprav jim gostoljubni ljudje med potjo ponujajo kvasenice, prleško gibanico, ocvirkovico ter orehovo in makovo potico. Včasih prej stopi še do vinske kleti pod romantičnim slapom in se osveži s peninskimi mehurčki in avtohtono ranino. Postrani ošine še Špital, edinstveno stavbo z začetka 17. stoletja, in Park spominov Nikoli več, ki spominja na boje za osamosvojitev države. Ustavi se v Aleji velikih, posvečeni znamenitim Radgončanom, in se nato vzpne še do cerkve sv. Petra. Pot nadaljuje po vinski poti in v stolpu Kodeličeve zidanice zazvoni proti toči. In potem naprej do Ivanjševske slatine, kjer na kratkem postanku pije iz rodne zemlje bruhajočo vodo, za katero se je še do nedavnega govorilo, da jo pod zemljo kuhajo prav coprnice.

Še malo in že je v Negovi, kjer jo pričakajo v baročnih oblačilih in ji z namazano besedo odigrajo Gorsko pravdo. Po ogledu Marijine cerkve jo ob prangerju opomnijo k primernemu vedenju. Obnovljeni grajski lepotec iz 14. stoletja, ki se je prebudil iz dolgega spanja, medtem čaka, da ji podari svoje skrivnosti. Ob grajskem obzidju si v Doživljajskem in zeliščnem parku med štiristo zelišči utrga svoje. A treba bo nazaj, saj se v mestu začenja veliki sejem. Vrača se skozi

Črešnjevce, kjer se je v tipični panonski hiši rodil Peter Dajnko, ki je ljubil črke in čebele. Oddahne si šele v Lisjakovi strugi ob reki Muri. Tam v pomladnih dneh nabirajo čemaž, v poletnih pa pripravljajo ribje piknike. Ker se zaljubljenka v življenje ne brani dobre hrane, pod večer zavije na eno izmed mnogih turističnih kmetij in si privošči kislo juho z ajdovimi žganci in krvavice s kislim zeljem. Potem izgine v noč. V zraku pa še dolgo lebdi vonj po suhih krhljih in janežu.

 

Zeliščni Park Negova: Po Zeliščnem parku Negova z več kot 400 zelišči vodi zeliščar, in sicer po različnih tematskih sklopih – vzgoja rastlin, nabiranje, shranjevanje, možnosti in načini uporabe, kulinarični namen.

 

Grad Negova: Grad naj bi se razvil iz lesenega strelskega dvorca, ki naj bi tu stal že v 11. Oziroma 12. stoletju. Kot grad Vest Egaw se prvič omenja leta 1425, ko so bili lastniki Windenski. Najstarejši del gradu je podkleten enonadstropni severni trakt s kapelo in vhodnim stolpom iz druge polovice 14. stoletja. V 16. stoletju so gradu prizidali še tri trakte s stolpiči.

 

Radgonski grad stoji na 265 metrov visokem griču z lepim razgledom na širšo okolico. V zapisih se prvič omenja v 12. stoletju. Sezidal ga je plemič Radigoj, ki je bil slovenskega rodu in po njem je grad in kasneje trg in mesto dobil svoje ime. Sprva se je predvidevalo, da je ime po nemški besedi “Rad” (kolo), ki je tudi v radgonskem grbu.